Nazadnje posodobljeno: februar 2013

Dijaško oziroma študentsko delo je občasno ali začasno delo, ki ga kot študent ali dijak opravljaš preko pooblaščene organizacije (študentski servisi, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, zaposlitvene agencije) na podlagi študentske napotnice*.

Delo prek študentskega servisa preko napotnice lahko opravljaš le, če imaš status dijaka oziroma študenta, si že dopolnil 15 let in nisi hkrati že zaposlen oziroma vpisan v evidenco brezposelnih oseb na zavodu

Študentsko delo omogoča študentom in dijakom prvi stik s trgom dela in je odlična priložnost za preverjanje svojih poklicnih ciljev in interesov, pridobivanje delovnih navad ter hkrati predstavlja pomemben finančni vir za študente. V času izobraževanja se s študentskim delom sreča ¾ mladih.

Tudi članstvo v študentskih servisih ti lahko prinaša številne ugodnosti. Študentski servisi mladim nudijo pomoč pri pisanju prošenj in življenjepisov, lahko te obveščajo o prostih delih. Poleg tega ti ponekod omogočajo še različne popuste in ugodnosti po celi Sloveniji na področju izobraževanja, športa in prostega časa, turizma (na primer cenejša cena kart za kino, popust v avtošoli, dodatno nezgodno zavarovanje na delu…).

Slabost dijaškega in študentskega dela je predvsem ta, da se ne upošteva v pokojninsko dobo in ti ne zagotavlja zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti in drugih socialnih pravic.

Študentsko delo lahko dopolnjuješ z AVTORSKO POGODBO in PODJEMNO POGODBO. Ne moreš pa ga opravljati, če si REDNO ZAPOSLEN.

 

Ob izplačilu študentskega honorarja je plačnik honorarja zavezan še k plačilu prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in koncesijske dajatve ter davka na dodano vrednost.

!!! Na portalu www.neplacniki.info najdeš seznam podjetji, ki ne plačujejo redno svojih študentov.

Na žalost nekatera podjetja svojih študentov ne plačujejo. Preveri, ali podjetje, v katerem želiš delati ali že delaš, ni eno izmed njih! To lahko storiš na portalu www.neplacniki.info.

Proti neplačilu honorarja se lahko zavaruješ tudi tako, da delodajalca prosiš, da ti vrne izpolnjeni izvod tvoje študentske napotnice. Vsaka napotnica ima namreč štiri izvode. Dva izvoda delodajalec vrne študentskemu servisu, enega zadrži, četrti pa je za tvojo evidenco, da si delo zares opravil.

!!! Delodajalca prosi, da ti vrne izpolnjeni četrti izvod napotnice in se tako zavaruj pred neplačilom študentskega dela.

 

DOHODNINA PRI DIJAŠKEM IN ŠTUDENTSKEM DELU

Plačilo dohodnine* je v določenih primerih obvezno tudi za dijaško in študentsko delo. Že tekom leta se ob izplačilu študentskega honorarja lahko odvede akontacija dohodnine*, in sicer:

  • če si upravičen do posebne osebne oziroma tako imenovane študentske olajšave (več o tem tudi spodaj), se akontacija dohodnine v višini 25% dohodka odvaja le pri nakazilih nad 400,00 EUR na eno napotnico,
  • če nisi upravičen do posebne osebne (študentske) olajšave, pa se akontacija dohodnine v višini 25% dohodka odvede pri vseh nakazilih, ki so višji od 88,88 EUR na eno napotnico (več o posebni osebni olajšavi v nadaljevanju članka)

Zneski se lahko spreminjajo, zato jih redno spremljaj na spletni strani svojega študentskega servisa. Zgornji primeri so veljali v januarju 2013.

 

LETNA DOHODNINA

Davčna uprava Republike Slovenije enkrat na leto naredi letni poračun dohodnine in v primeru, da smo tekom leta plačali preveč akontacije dohodnine, dobimo nekaj te preveč plačane akontacije nazaj. In obratno, če smo plačali premalo akontacije, nekaj dohodnine doplačamo. Lahko pa dohodninske dajatve na podlagi letnega poračuna plačamo tudi v enkratnem letnem znesku za preteklo leto, če akontacije dohodnine tekom leta ne plačujemo.

!!! Dohodnino moraš plačati v primeru, da je tvoj letni dohodek višji od priznanih olajšav. 

Pri vsem tem je potrebno poudariti, da se dohodnina plača le v primeru, če je posameznikov letni dohodek višji od vseh priznanih olajšav. Torej študent ali dijak  dohodnino plača le v primeru, če je njegov letni dohodek višji od olajšav, ki mu pripadajo.

In katere olajšave študentom in dijakom pripadajo? To je odvisno od tvoje starosti, višine letnega dohodka in od tega ali te tvoji starši uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana!

Posebna osebna olajšava (študentska olajšava) pripada vsem rezidentom, ki imajo status študenta ali dijaka do dopolnjenega 26. leta starosti  in sicer za dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi študentske napotnice. Ta olajšava se torej prizna le za dohodek iz naslova študentskega dela in ne za katerekoli drugo  vrsto dohodka. V določnih primerih posebno osebno olajšavo lahko uveljavljajo tudi študentje nad 26. letom starosti, saj se ta olajšava prizna tudi osebi s statusom dijaka ali študenta in je starejša od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti – za dodiplomski študij za dobo največ 6 let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ 4 leta od dneva vpisa.

Za leto 2013 je višina posebne osebne olajšave za dijake in študente 2.477,03 EUR.

Splošna olajšava ti pripada, če te starši ne uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana. Višina splošne olajšave je odvisna od višine skupnega letnega dohodka.

Višine splošnih olajšav za leto 2013:

Če znaša skupni dohodek v letu v EUR

Znaša splošna olajšava v EUR

do 10.866,37

6.519,82

nad 10.866,37

do 12.570,89

4.418,64

nad 12.570,89

3.302,70

!!! Nižje plačilo dohodnine, ki velja za mlajše od 26. leta, lahko v določenih primerih uveljavljaš tudi, če si starejši.

Nižje plačilo dohodnine, ki velja za mlajše od 26. leta, lahko velja tudi za starejše. V primeru, da si se na fakulteto vpisal do 26. rojstnega dneva, velja nižje plačilo dohodnine največ 6 let od dneva vpisa na dodiplomski študij, oziroma največ 4 leta od datuma vpisa na podiplomski študij. Izredno vpisani dijaki lahko delajo preko študentskega dela do 26. leta.

 

Dijaško oziroma študentsko delo krije le manjši del prispevkov za obvezna socialna zavarovanja* za čas, ko opravljaš delo:

K prijavi in plačevanju teh dveh prispevkov sta zavezana delodajalec in/ali študentski servis.

Obvezno zdravstveno zavarovanje* imaš kot dijak ali študent praviloma urejeno kot družinski član preko svojih staršev ali drugih sorodnikov. Kot družinski član si lahko zavarovan do dopolnjenega 15. oziroma 18. leta starosti, po tej starosti pa v primeru, da se še šolaš, in sicer do konca šolanja, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti!

Po 26. letu starosti si moraš zdravstveno zavarovanje urediti drugače. V zavarovanje se vključiš na podlagi različnih kategorij, ki so opredeljene z zakonom in jih najdeš na spletni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Med te kategorije sodijo na primer zaposlena, samozaposlena, brezposelna oseba ipd. in tudi:

  • oseba, ki je upravičena do denarne socialne pomoči oziroma izpolnjuje pogoje zanjo,
  • »samostojni« zavarovanec oziroma »oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki ne izpolnjuje pogojev za zavarovanje po drugi podlagi«.

V prvem primeru vložiš vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev na centru za socialno delo v kraju, kjer imaš prijavljeno stalno prebivališče. Več o pogojih in načinih pridobivanja socialne pomoči si lahko prebereš na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, o pridobitvi zdravstvenega zavarovanja preko centra za socialno delo pa na spletni strani ZZZS.

V drugem primeru se v zavarovanje prijaviš sam na ZZZS, kjer oddaš obrazec M*, skupaj z izjavo, da ne izpolnjuješ pogojev za zavarovanje iz druge podlage. Izjavo in več informacij o prijavi najdeš na spletni strani ZZZS.

 *Znesek  lahko spreminja, zato sproti preveri na ZZZS!

Obvezno zdravstveno zavarovanje krije del stroškov zdravljenja, zato je dobro, da se poleg obveznega vključiš tudi v okvir prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja*.


*Znesek je informativen in se lahko nekoliko razlikuje od primera do primera. Preveriš ga lahko na pooblaščenih zdravstvenih zavarovalnicah: AdriaticSlovenica, Triglav in Vzajemna zdravstvena zavarovalnica.

Na podlagi študentskega dela se ne moreš vključi v zavarovanje za starševsko varstvo* ali v zavarovanje za primer brezposelnost*. Prav tako se študentsko delo ne šteje v pokojninsko dobo. V okvir pokojninskega in invalidskega zavarovanja se načeloma sicer lahko prijaviš prostovoljno, vendar le v določenih primerih, na primer:

  • ko si na dodiplomskem ali podiplomskem šolanju, vendar le, če je program del javno priznanega sistema šolanja,
  • ko si na strokovnem izpopolnjevanju ali na specializaciji …

Za več informacij se obrni na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – ZPIZ.

 

ZAKONODAJA IN PREDPISI

 

AKTERJI IN UPORABNE POVEZAVE

 

VIRI

  1. E- Študentski servis. Pridobljeno 16. 4. 2012.
  2. Davčna uprava Republike Slovenje. Brošura – dohodnina. Pridobljeno 16. 4. 2012.
  3. Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Pridobljeno 16. 4. 2012.
  4. Neplačniki Info. Pridobljeno 16. 4. 2012.
  5. Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje. Pridobljeno 16. 4. 2012.
  6. Študentska organizacija Slovenije. Projekt 4. napotnica. Pridobljeno 16. 4. 2012.
  7. Študentski servis Maribor. Pridobljeno 16. 4. 2012.
  8. Študentski servis Maribor. Primer izračunov za leto 2012. Pridobljeno 16. 4. 2012.
  9. Študentski servis.com. Pogosta vprašanja. Pridobljeno 16. 4. 2012.
  10. Zavod študentska svetovalnica. Pridobljeno 16. 4. 2012.
  11. ZPIS. Prostovoljna vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pridobljeno 16. 4. 2012.
  12. Zavod za zdravstveno zavarovanje. Pridobljeno 16. 4. 2012.