Nazadnje posodobljeno: februar 2013

Podjemno pogodbo oziroma pogodbo o delu skleneta podjemnik in naročnik. S pogodbo se kot podjemnik zavežeš, da boš opravil določeno delo, naročnik pa, da ti bo za to plačal.

Za sklenitev podjemne pogodbe ni predpisana nobena oblika in jo lahko skleneš tudi le ustno. Ne glede na to pa je najbolje, da pogodbo skleneš v pisni obliki. Tako se najlažje izogneš kasnejšim nesporazumom in morebitnemu »pozabljanju« dogovorjenega.

!!! Preden podpišeš kakršnokoli pogodbo, preveri, ali razumeš in se strinjaš z njeno celotno vsebino.

Obseg del, ki jih lahko opravljaš po podjemni pogodbi, je zelo širok. V Obligacijskem zakoniku je opredeljeno, da se po podjemni pogodbi opravlja dela, kot so izdelava ali popravilo kakšne stvari, telesno in umsko delo. V praksi se po podjemni pogodbi največkrat opravlja fizična dela, obrtniška opravila in popravila, čiščenje prostorov ali recimo varstvo otrok. Za opravljanje avtorskih del na področju književnosti, znanosti ali umetnosti pa se sklene avtorska pogodba. Več informacij na strani Avtorska pogodba.

!!! Bolj kot naravo dela zakonodaja opredeljuje časovno trajanje in pogostost opravljanja dela po podjemni pogodbi.

Po podjemni pogodbi lahko opravljaš le dela, ki so občasna in začasna. Zakonodaja sicer ne določa, koliko časa sme trajati podjemna pogodba, mora pa ta določati časovni rok za dokončanje dela. Podjemna pogodba tako med podjemnikom in naročnikom ne ustvarja trajnega razmerja, temveč preneha veljati, ko je določeno delo opravljeno.

Primer: 

  • ZAPOSLITEV ZA DOLOČEN ČAS: Mizar je v mizarskem podjetju zaposlen za obdobje enega leta. V tem obdobju opravlja različne delovne naloge:  izdelava pohištva in sestavnih delov po načrtih, montaža, razrez lesa, strojna ali ročna obdelava …
  • DELO PO PODJEMNI POGODBI: Mizar po podjemni pogodbi za naročnika izdela dve mizi. S podjemno pogodbo je določen rok, do kdaj mora biti naročilo izdelano. Ko mizar naročniku preda izdelani mizi, je delo po podjemni pogodbi opravljeno.

Podjemne pogodbe torej ne smeš zamenjati za delovno razmerje za (ne)določen čas ali samozaposlitev. Da podjemne pogodbe in delovnega razmerja ni dovoljeno »zamenjati«, v praksi ureja tudi zakonodaja. Ta določa, da mora delodajalec, kadarkoli so pri opravljanju dela prisotne značilnosti delovnega razmerja*, s teboj skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas in ne podjemne pogodbe, četudi bi se oba strinjala s plačilom po podjemni pogodbi. Več o zaposlitvi za (ne)določen čas na strani  Zaposlitev za nedoločen čas in Zaposlitev za določen čas.

!!! Sklenitev podjemne pogodbe ne pomeni, da si pri naročniku zaposlen, prav tako ne pomeni, da si samostojni podjetnik.

Prednost podjemne pogodbe je, da ti omogoča občasna dodatna dela tudi, če si redno zaposlen. Prav tako lahko delo po podjemni pogodbi opravljaš kot brezposelna oseba ali študent. Brezposelni morajo o delu po podjemni pogodbi obvestiti Zavod za zaposlovanje, saj to lahko vpliva na višino morebitnega denarnega nadomestila.

Slabost podjemne pogodbe je predvsem ta, da ne omogoča nobene oziroma zelo šibko socialno varnost. To ni problematično, kadar delo po podjemni pogodbi opravljajo tisti, ki imajo prispevke za socialna zavarovanja* plačane iz drugega naslova, recimo kot zaposleni, brezposelni ali kot študenti. Problem pa nastane za tiste, ki jim delo po podjemni pogodbi predstavlja edini vir zaslužka in socialne varnosti.

 

Ob izplačilu honorarja po podjemni pogodbi je naročnik dolžan plačati tudi akontacijo dohodnine, ki znaša 25 % davčne osnove. Davčna osnova* se izračuna tako, da se od bruto zneska odšteje 10 % normiranih stroškov*. Ob tem pa je naročnik zavezan še k plačilu prispevkov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter posebnega davka na določene prejemke.

Vir: Računovodja.com

!!! Ko se dogovarjaš za honorar, ki ga boš zaslužil preko podjemne pogodbe, preveri, o katerem znesku se pravzaprav dogovarjaš z naročnikom – bruto ali neto.

 

!!! Podjemna pogodba ne spada na področje delovnega prava in delodajalca ne zavezuje k plačevanju vseh prispevkov za socialna zavarovanja.

Podjemna pogodba krije le manjši del prispevkov za socialna zavarovanja za čas, ko opravljaš delo:

V okvir zavarovanj za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni te je zavezan prijaviti naročnik. Za ostala zavarovanja pa moraš poskrbeti sam. Sam si moraš tako urediti vsaj še obvezno zdravstveno zavarovanje*. Zdravstveno in ostala zavarovanja si lahko urediš enako kot v primeru avtorske pogodbe. Več informacij na strani Avtorska pogodba.

 

ZAKONODAJA IN PREDPIS

 

AKTERJI IN UPORABNE POVEZAVE

 

VIRI

  1. Informiran.si. Vse o podjemni pogodbi. Pridobljeno 9. 4. 2012.
  2. Inšpektorat RS za delo. Pogosta vprašanja in odgovori: Pogodba o delu in ostale civilnopravne pogodbe ter avtorske pogodbe. Pridobljeno 9. 4. 2012.
  3. Mercina, J. (2011). Podjemna ali avtorska pogodba? Pridobljeno 9. 4. 2012.
  4. Mercina, J. (2011). Podjemna pogodba ali pogodba o zaposlitvi? Pridobljeno 9. 4. 2012.
  5. Obligacijski zakonik. Pridobljeno 9. 4. 2012.
  6. Računovodja.com. Podjemna pogodba za leto 2013. Pridobljeno 19. 2. 2013.
  7. Zakon o dohodnini. Pridobljeno 9. 4. 2012.
  8. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Pridobljeno 9. 4. 2012.