Pripravništvo je načrtovano in organizirano usposabljanje mladih strokovnih kadrov za samostojno delo po končanem izobraževanju. Osnovi namen je, da kot pripravnik opraviš program usposabljanja, s katerim svoje teoretično znanje povežeš s praktičnim, pridobiš stik z delovnimi področji in vpogled v dogajanje v praksi in tako poglobiš znanje in veščine za opravljanje strokovnega dela, primernega za tvojo izobrazbo.

Praviloma kot pripravnik skleneš pogodbo o zaposlitvi, ko prvič začneš opravljati delo, ustrezno za tvojo vrsto in stopnjo izobrazbe. Pripravništvo poteka v vnaprej določenem obdobju, vendar ne dlje od enega leta (obstaja pa nekaj zakonsko določenih izjem, ki jih lahko preveriš v Zakonu o delovnih razmerjih, 121. člen).

Prednost pripravništva kot posebne oblike zaposlitve je, da omogoča sistematično vključevanje mladih strokovnjakov v delovni proces. Poleg tega ti zagotavlja tudi obseg socialnih pravic, ki je enak redni delovni zaposlitvi za določen čas. Po drugi strani pa slabost pripravništva predstavlja nižji dohodek, kot bi ga sicer dobil za isto delovno mesto.

!!! Pazi in se, kolikor je to mogoče, izogibaj pogodbi “volonterskega pripravništva”!

Pri opravljanju volonterskega oziroma prostovoljnega pripravništva ne skleneš pogodbe o zaposlitvi in tako nisi v delovnem razmerju, temveč se usposabljaš na podlagi posebne pogodbe. To pomeni, da za svoje delo ne prejemaš plačila in nisi upravičen do povračila stroškov za prevoz in prehrano ter do regresa za letni dopust. Čas opravljanja volonterskega pripravništva se ne šteje v delovno dobo. Prav tako si moraš kot volonterski pripravnik osnovno in dodatno zdravstveno zavarovanje urediti sam. Kljub temu pa se po 6 mesecih opravljanja volonterskega pripravništva lahko, v kolikor ga potrebuješ, prijaviš k strokovnemu izpitu.

 

!!! Kot pripravnik imaš pravico do osnovne plače v višini najmanj 70 % osnovne plače, ki bi jo sicer prejel na istem delovnem mestu.

Plača pripravnika ne sme biti nižja od minimalne plače, določene z zakonom. Kot pripravnik prejemaš v času pripravništva, poleg 70 % osnovne plače, tudi ustrezne dodatke, kot so pokojninske premije in druge osebne prejemke za prevoz, prehrano ter regres za letni dopust.

Več informacij o plačilu najdeš na strani Zaposlitev za nedoločen čas.

 

V primeru, da opravljaš pripravništvo v okviru rednega delovnega razmerja, si vključen v socialna zavarovanja enako kot ostale osebe zaposlene za  določen čas. Več o v Zaposlitev za določen čas, str.

V primeru, da po končanem študiju opravljaš prostovoljno prakso, pa je delodajalec oziroma organizator prakse zavezan k plačevanju prispevkov le za del obveznih socialnih zavarovanj* , za čas, ko opravljaš delo:

V primeru prostovoljne prakse si moraš torej sam urediti vsaj še obvezno zdravstveno zavarovanje*. Zdravstveno in ostala zavarovanja si lahko urediš enako kot v primeru avtorske pogodbe. Več informacij na strani Avtorska pogodba.

 

ZAKONODAJA IN PREDPISI

 

AKTERJI IN UPORABNE POVEZAVE

 

VIRI

  1. Zakon o delovnih razmerjih. Pridobljeno 16. 4. 2012.
  2. Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije. Pridobljeno 16. 4. 2012.
  3. Zavod študentska svetovalnica. Pridobljeno 16. 4. 2012.
  4. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Vodnik po pravicah iz delovnega razmerja. Pridobljeno 16. 4. 2012.
  5. Zavod RS za zaposlovanje. Denarno nadomestilo. Pridobljeno 16. 4. 2012.
  6. Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Kadri v šolstvu. Pridobljeno 16. 4. 2012.
  7. Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Pravilnik o pripravništvu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja. Pridobljeno 16. 4. 2012.
  8. Informiran.si. Pridobljeno 16. 4. 2012.