A / C / Č / D / E / M / N / O / P / R / S / Š / T / U / V / Z

A

Akontacija dohodnine je plačilo dohodnine, ki se opravlja tekom leta. Načeloma se akontacijo dohodnine plača ob izplačilu vsakega posameznega dohodka. V največ primerih opravi plačilo akontacije dohodnine izplačevalec dohodka (npr. akontacijo dohodnine od plače obračuna in plača delodajalec, ki je izplačal plačo).

Aktivna politika zaposlovanja (APZ) je nabor programov in ukrepov, s katerimi država posega na trg dela, da bi čim več delovno sposobnega prebivalstva vključila med delovno aktivne oziroma jih v tem statusu zadržala. APZ običajno vključuje programe zaposlovanja, usposabljanja in odpiranja delovnih mest. Več na spletni strani Zavoda za zaposlovanje.

C

Civilno pravo je pravo, ki ureja osebna in premoženjska razmerja med posamezniki. Za civilno pravo je značilna enakovrednost strank in njihova avtonomija volje (vsak posameznik se sam odloči, ali bo vstopil v neko civilnopravno razmerje ali ne).

Č

Čezmejni (obmejni) delavec je vsaka oseba, ki dela v eni državi članici Evropske unije, Lihtenštajnu, Švici, na Islandiji in Norveškem, vendar stalno prebiva v drugi od naštetih držav, v katero se praviloma vrača vsak dan ali najmanj enkrat na teden.

D

Davčna osnova je del dohodka, od katerega se plača dohodnina. Izračun davčne osnove je odvisen od načina izplačila dohodka. Pri delovnem razmerju je davčna osnova enaka bruto dohodku, zmanjšanem za splošno davčno olajšavo in obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih plača delojemalec. Pri avtorski pogodbi je davčna osnova enaka bruto dohodku, zmanjšanem za 10 % normiranih stroškov.

Davčna številka se dodeli davčnemu zavezancu in se uporablja v zvezi z vsemi davki. Uporablja se za enotno opredelitev in povezavo podatkov v evidencah, ki jih vodita Davčna uprava Republike Slovenije in Carinska uprava Republike Slovenije.

Delovni migrant je delavec s stalnim prebivališčem v drugi državi, ki je zaposlen ali opravlja delo v Republiki Sloveniji in se najmanj enkrat tedensko vrača v kraj stalnega prebivališča.

Davek na dodatno vrednost (DDV) je davek, ki se obračunava in plačuje od vsake dobave blaga ali storitve. Davčni zavezanec za DDV je načeloma oseba, ki opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na to, ali ustvarja dobiček ali ne. Davčni zavezanci pa niso zaposleni in druge osebe, ki jih na delodajalca veže pogodba o zaposlitvi oziroma druge pravne vezi, ki kažejo na odvisno razmerje med delodajalcem in delojemalcem. Več o DDV si lahko prebereš v knjižici »Davek na dodano vrednost in davek od prometa zavarovalnih poslov« Davčne uprave RS.

Deficitarni specializirani poklici na področju kulture so tisti poklici, ki jih je treba zaradi kadrovskih potreb še posebej podpirati. Določen poklic se med deficitarne uvrsti, če primanjkuje predstavnikov tega poklicali ali če gre za poklic, ki se šele uveljavlja. Deficitarni poklici na področju kulture so opredeljeni v Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo v Prilogi II.

Delovno pravo je pravo, ki ureja pravice in obveznosti med delavci in delodajalci, določa pravila in varstvo pri prenehanju tega razmerja ter zagotavlja nadzor, sankcioniranje in uveljavljanje pravnega varstva.

Digitalno (kvalificirano) potrdilo je sodobna alternativa klasičnim osebnim dokumentom (osebna ali zdravstvena izkaznica, potni list, bančna kartica, itn.). Je računalniški zapis, ki vsebuje podatke, kot so ime, e-naslov, ipd. in tako vedno identificira osebo, ki je imetnik potrdila. Primeri digitalnih potrdil so AC NLB, SIGEN-CA idr.

Denarna socialna pomoč je namenjena zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Določena je z Zakonom o socialnovarstvenih prejemkih. Denarno socialno pomoč lahko pridobijo tiste osebe, ki nimajo dovolj sredstev za preživetje (dohodek na osebo ne presega zakonsko predpisane meje dohodkov), nimajo premoženja in prihrankov, ki bi jim omogočali preživetje in aktivno rešujejo svojo socialno problematiko.

Denarno nadomestilo za primer brezposelnosti je nadomestilo za izgubo plače oziroma dohodka v času brezposelnosti. Denarno nadomestilo lahko prejmejo osebe, ki so bile pred izgubo zaposlitve zavarovane za primer brezposelnosti in jim delovno razmerje ni prenehalo po lastni krivdi. Višina denarnega nadomestila je odvisna od višine vplačanih prispevkov za zavarovanje, trajanje nadomestila pa od časa zavarovanja. Denarno nadomestilo za brezposelnost ureja Zakon o urejanju trga dela (60., 61. in 62. člen) ter posamezne določbe Zakona o uravnoteženju javnih financ.

Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb oziroma posameznikov. Obdavčuje se dohodek iz delovnega razmerja in drugih pogodbenih razmerij (podjemna, avtorska pogodba), dohodek iz dejavnosti (dohodki samozaposlenih), dohodek iz oddajanja premoženja v najem, dohodek iz kmetijske in gozdarske dejavnost ipd.

Dohodkovni cenzus je omejitev dohodka. Pri samozaposlenih v kulturi to pomeni, da lahko v letu 2013 zaprosijo za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna, če so v preteklih treh letih imeli dohodke, ki so obdavčeni z dohodnino, manjše od 64.178,36 EUR oziroma njihov povprečni letni dohodek  ne presega zneska 20.777,78 EUR bruto.

Dolgotrajna brezposelnost je brezposelnost, ki traja več kot 1 leto. Za dolgotrajno brezposelno osebo velja torej tista oseba, ki je eno leto ali več prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje oziroma mladi do 26 let ki so prijavljeni na Zavodu 6 mesecev ali več.

Dovoljenje za začasno bivanje je dovoljenje, ki osebi omogoča, da se zadržuje ali začasno biva v določeni državi ali kraju zaradi dela, šolanja ali drugih razlogov. To dovoljenje je prvo dovoljenje za prebivanje, ki ga tuj državljan pridobi za bivanje v Sloveniji in se ne sme izdati za čas, daljši od enega leta.

Družbena pogodba je pogodba, ki ureja delovanje ter razmerja med družbeniki v družbi z omejeno odgovornostjo.

Državljani tretjih držav je izraz za državljane vseh držav, razen držav članic Evropske unije*, Evropskega gospodarskega prostora* in Švice.

E

Enotna matična številka občana (EMŠO) je osebna identifikacijska številka v Republiki Sloveniji in je identifikacija za enoznačno opredelitev posameznika. EMŠO določi upravljavec centralnega registra prebivalstva enotno za vse prebivalce Republike Slovenije, vključno s tujimi državljani.

Evropski gospodarski prostor (EGP) zajema države Evropske skupnosti in države članice Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) – Norveško, Islandijo in Lihtenštajn.

Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja je listina, s katero zavarovana oseba uveljavlja nujne in potrebne zdravstvene storitve v državah članicah Evropske unije (EU), Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in Švici, ter nujne zdravstvene storitve na Hrvaškem, Makedoniji, Srbiji, Črni gori in Avstraliji.

Evropska unija je gospodarska in politična povezava 27 evropskih držav: Avstrije, Belgije, Bolgarije, Cipra, Češke, Danske, Estonije, Finske, Francije, Nemčije, Grčije, Madžarske, Irske, Italije, Latvije, Litve, Luksemburga, Malte, Nizozemske, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovaške, Slovenije, Španije, Švedske in Združenega kraljestva.

Europass mobilnost je potrdilo, ki izkazuje delovno ali učno izkušnjo, pridobljeno v tujini, pridobljena konkretna in “mehka” znanja … Več informacij na http://www.europass.si/europass_mobilnost.aspx.

M

Mednarodna zaščita ali azil je zaščita, za katero lahko zaprosi tujec ali oseba brez državljanstva, ki meni, da je v matični državi sistematično preganjana, zaradi svojega političnega prepričanja ali zaradi svoje verske, rasne, narodnostne ali etnične pripadnosti.

N

Neformalni indeks NEFIKS* je modra knjižica – orodje za sistematično beleženje neformalnega učenja za mlade. S pomočjo indeksa lahko posameznik na enem mestu zbere vse, kar je počel poleg rednega sistema izobraževanja. Nefiks obstaja tudi v spletni različici. Več o Nefiksu si lahko prebereš na spletni strani www.nefiks.net.

Neregulirani poklici so tisti poklici, pri katerih lahko delodajalci odločajo, ali je posameznik sposoben opravljati določeno delo ali ne. Enakovrednost kvalifikacij se presoja za vsak posamezni primer posebej, pri čemer se upošteva trajanje in vsebina študija. Neregulirane poklice lahko oseba začne opravljati takoj, ko dobi zaposlitev, pri tem pa je potrebno upoštevati postopke, ki za tak poklic veljajo v določeni državi.

Nerezident je oseba, ki je zavezana k plačilu dohodnine le od vseh tistih dohodkov, ki jih je zaslužila v Sloveniji. Status se določa glede na prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, bivanje izven Slovenije zaradi zaposlitve, prisotnost v Sloveniji v enem davčnem letu, lastništvo nepremičnine itn. Več o določanju rezidentstva si lahko prebereš v Zakonu o dohodnini v 6. in 7. členu.

Normirani stroški so stroški, ki so določeni v pavšalu (na primer 25 % ustvarjenih prihodkov). Zavezancem tako ni treba voditi evidenc o dejanskih odhodkih oziroma stroških, ki jih imajo pri poslovanju, temveč vodijo le evidenco izdanih knjigovodskih listin in evidenco osnovnih sredstev. Vodenje računovodstva je tako poenostavljeno, zato ga zavezanci lahko vodijo sami.

O

Obrazci M so obrazci, ki se uporabljajo za prijavo (obrazec M-1), spremembe (obrazec M-2) in odjavo (obrazec M-3) v vsa obvezna socialna zavarovanja. Prijavo, odjavo in spremembo vloži zavezanec na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v papirni obliki osebno ali po pošti. V določenih primerih se obrazec lahko odda tudi preko portala e-VEM ali na vstopnih točkah VEM. Obrazci in navodila za izpolnjevanje so na voljo na spletni strani ZZZS. Obrazce je mogoče kupiti tudi v papirnicah in knjigarnah. Kdo je zavezanec za prijavo, je odvisno od oblike dela, ki je podlaga za zavarovanje!

Obvezna socialna zavarovanja so pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti.

Obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje je zavarovanje, v katerega morajo biti vključeni tisti zavarovanci, ki opravljajo posebno težka ali zdravju škodljiva dela, ter tisti, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni moč več uspešno opravljati.

Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje je zavarovanje, ki zagotavlja pravice za primer starosti, invalidnosti, smrti, telesne okvare ter potrebe po stalni pomoči in postrežbi. Iz tega zavarovanja tako na primer izhajajo pravica do pokojnine, pravica do invalidskega zavarovanja, pravica do invalidnine ipd. Obseg pravic je odvisen od prispevkov, ki jih plačuje zavarovana oseba, oziroma jih za njo plačuje za to zavezana oseba.

Obvezno zdravstveno zavarovanje je zavarovanje, ki obsega zavarovanje za primer:

  • bolezni in poškodbe izven dela,
  • poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

S tem zavarovanjem se zagotavljajo pravice do zdravstvenih storitev in zdravil, nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela (»bolniška«), povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev ipd. Obseg pravic je odvisen od prispevkov, ki jih plačuje zavarovana oseba, oziroma jih za njo plačuje za to zavezana oseba. Zavod za zdravstveno zavarovanje nam omogoča, da preverimo, ali imamo urejeno zdravstveno zavarovanje kar s svojim mobilnim telefonom. Na telefonsko številko 031 771 009 lahko pošljemo SMS s ključno besedo ZZ in 9-mestno številko kartice zdravstvenega zavarovanja (več o tem na spletni strani ZZZS). Obvezno zdravstveno zavarovanje krije del stroškov zdravljenja, zato je dobro, da se poleg obveznega vključiš tudi v okvir prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja*.

Odpravnina je denarni znesek, ki pripade delavcu, če mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, če mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi v stečajnem postopku, postopku likvidacije, ki jo izvede sodišče, ali v primeru potrjene prisilne poravnave ter ob upokojitvi. Višina odpravnine v primeru odpovedi je odvisna od višine plače in delovne dobe delavca pri delodajalcu, ki izplačuje odpravnino (NE od skupne delovne dobe). Več v Zakonu o delovnih razmerjih.

Odškodnina je denarno plačilo, do katerega je upravičen delavec, ki je delodajalcu podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (zaradi delodajalčevih kršitev). Upravičen je do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas pogodbenega ali zakonskega odpovednega roka (izredna odpoved je namreč odpoved brez odpovednega roka).

Oseba s subsidiarno zaščito je oseba, ki ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca, vendar izkaže utemeljene in verodostojne razloge, da bi ji bila ob vrnitvi v matično državo povzročena resna škoda (smrtna kazen ali usmrtitev, mučenje ali nehumano ali poniževalno ravnanje). Prav tako se prizna subsidiarna zaščita zaradi grožnje zoper življenje ali svobodo prosilca, zaradi samovoljnega nasilja v mednarodnem ali notranjem oboroženem spopadu v izvorni državi. Odločba o priznanju subsidiarne zaščite z dnem vročitve velja tudi kot dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, dokler traja ta zaščita.

Osnovnošolska obveznost je obveznosti, ki je izpolnjena po devetih letih izobraževanja v osnovni šoli. Osnovnošolska obveznost nujno ne pomeni tudi uspešno dokončanega osnovnošolskega izobraževanja. To je zaključeno, ko učenec uspešno zaključi 9. razred.

P

Pasivna politika zaposlovanja je sistem ukrepov, ki jih izvaja država za zagotavljanje socialne varnosti brezposelnim osebam, v obliki zagotovljene pravice do denarnih dajatev, kot sta denarno nadomestilo in denarna pomoč.

Pooblaščenec je oseba, ki s tvojim dovoljenjem in v tvojem imenu stori določena dejanja ali uredi določene postopke.

Pokojninska doba je pogoj za pridobitev in uveljavljanje pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanje (PIZ). Na podlagi pokojninske dobe se na primer pridobi pravica do pokojnine in določi njena višina. V pokojninsko dobo se šteje zavarovalna doba, ki je enaka času, ko je bil zavarovanec vključen v obvezno PIZ in so bili plačani prispevki. V pokojninsko dobo se lahko šteje tudi dodana doba (čas študija, služenje vojaškega roka, prijava na Zavodu RS za zaposlovanje…). Več o tem glej Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Posebna osebna olajšava (študentska olajšava) pripada vsem rezidentom, ki imajo status študenta ali dijaka do dopolnjenega 26. leta starosti  in sicer za dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi študentske napotnice. Ta olajšava se torej prizna le za dohodek iz naslova študentskega dela in ne za katerekoli drugo  vrsto dohodka. V določnih primerih posebno osebno olajšavo lahko uveljavljajo tudi študentje nad 26. letom starosti, saj se ta olajšava prizna tudi osebi s statusom dijaka ali študenta in je starejša od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti – za dodiplomski študij za dobo največ 6 let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ 4 leta od dneva vpisa. Za leto 2013 je višina posebne osebne olajšave za dijake in študente 2.477,03 EUR.

Poslovni informator Republike Slovenije (PIRS) vsebuje preverjene informacije o slovenskih podjetjih ter organizacijah, njihovih izdelkih in storitvah, ločenih po dejavnostih in panogah.

Prekerne oblike dela so negotove, začasne oblike dela, ki posamezniku omogočajo le malo socialne varnosti ali sploh nobene. Pridevnik prekeren izhaja iz latinskega pridevnika »precarius«, ki pomeni negotov, odvisen od volje drugega, nestalen, tvegan, nevaren. Med prekerne oblike dela, s katerimi se srečujemo mladi, sodijo na primer delo preko študentske napotnice, avtorske in podjemne pogodbe, volunterska pripravništva, »delo na črno«.

Pridobitna dejavnost je vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu dela zaradi dobička.

Prispevki za socialno varnost so prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno zdravstveno zavarovanje, za starševsko varstvo in za zaposlovanje.

Prost pretok delavcev pomeni, da lahko državljani Evropske unije, Norveške, Islandije in Lihtenštajna ter Švice dobijo delo v katerikoli izmed teh držav. Kljub temu v določenih državah veljajo omejitve za državljane določenih držav.

Prostovoljno dodatno ali nadstandardno zdravstveno zavarovanje je zavarovanje, ki je namenjeno zagotavljanju večjega obsega pravic ali višjega standarda storitev, kot je to določeno v obveznem zavarovanju. Dodatno zdravstveno zavarovanje na podlagi zakona izvajajo zavarovalnice.

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je zavarovanje, ki je namenjeno tistim osebam, ki so sicer že vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar si želijo zagotoviti dodatno socialno varnost v obdobju po upokojitvi. Dodatno pokojninsko zavarovanje izvajajo pokojninski skladi.

Prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje je zavarovanje, ki krije razliko med polno vrednostjo in vrednostjo, ki jo za določeno zdravstveno storitev krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje na podlagi zakona izvajajo zavarovalnice: AdriaticSlovenica, Triglav in Vzajemna zdravstvena zavarovalnica.

R

Regres je denarni znesek za letni dopust in pripada vsakemu delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta. Regres znaša najmanj toliko, kolikor znaša minimalna plača, in ga je delodajalec dolžan izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta za tisto leto.

Regulirani poklici so tisti poklici, ki so rezervirani za osebe z ustreznimi kvalifikacijami (na primer za pravnike, računovodje, učitelje, inženirje, zdravstveno osebje, zdravnike, zobozdravnike, veterinarske kirurge, farmacevte in arhitekte). Za nekatere od teh poklicev velja seznam priznanih in enakovrednih kvalifikacij.

Rezident je oseba, ki je zavezana za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki jih je zaslužila v Sloveniji, in od vseh dohodkov, ki jih je zaslužila izven Slovenije. Status rezidentstva se določi glede na prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, bivanje izven Slovenije zaradi zaposlitve, prisotnost v Sloveniji v enem davčnem letu, lastništvo nepremičnine ipd. Več o določanju rezidentstva si lahko prebereš v Zakonu o dohodnini v 6. in 7. členu.

S

Sezonsko delo je občasna oblika dela, odvisna od menjave letnih časov.

Sistem eDavki je sistem elektronskega davčnega poslovanja, ki vsem davčnim zavezancem omogoča izpolnjevanje davčnih obrazcev, možnost vlaganja dokumentov, vpogled v davčno kartico, enostavno pooblaščanje med uporabniki in ostalimi davčnimi zavezanci itn. Več na spletni strani eDavki.

Specializirani poklici na področju kulture so poklici, ki so opredeljeni v Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo v Prilogi I.

Spletni portal e-VEM je državni portal za samostojne podjetnike in gospodarske družbe. Preko portala se lahko registrira podjetje, uredi zdravstveno zavarovanje, pridobi obrtno dovoljenje, zapre podjetje itn. Storitve portala so brezplačne in jih lahko uporabljajo vsi posamezniki, ki imajo v spletnem brskalniku nameščeno eno izmed kvalificiranih digitalni potrdil*.

Splošna davčna olajšava je davčna olajšava, ki se prizna vsakemu rezidentu*, če ga kdo drug ne uveljavlja za vzdrževanega družinskega člana. Z davčnimi olajšavami se niža davčna osnova – znesek, od katerega se plačuje dohodnina.

Š

Študentska napotnica je pravna podlaga za študentsko delo, zato jo je nujno dvigniti/naročiti pred začetkom dela! Pomembno je, da se to stori pred začetkom dela, saj bo v nasprotnem primeru delo veljalo za delo ‘na črno’, v primeru nezgode ne bo mogoče uveljavljati odškodnine, ob inšpekcijskem pregledu pa bosta kaznovana tako študent kot delodajalec. Vrste napotnic:

  • stalna napotnica: velja največ eno leto od dneva izdaje napotnice (oz. do izgube statusa). Namenjena je študentom, ki delajo dlje časa, lahko tudi s prekinitvami. V vsakem primeru pa moraš vsako leto ob vpisu v višji letnik ali ob ponovnem vpisu ponovno dvigniti napotnico!
  • navadna napotnica: namenjena študentom, ki delajo krajši čas.

T

Tuj državljan je oseba, ki nima državljanstva Republike Slovenije.

U

Učna pogodba je pogodba, ki ureja medsebojne pravice in obveznosti vajenca in delodajalca, če poklicno izobraževanje izvaja delodajalec skupaj s poklicno šolo. Učna pogodba se sklene med dijakom, njegovim zakonitim zastopnikom in delodajalcem.

V

Visokokvalificirana zaposlitev je zaposlitev, ki zahteva ustrezna in posebna znanja, potrjena z dokazilom o visokošolski izobrazbi. Ustreznost visokošolske izobrazbe se za državljane tretjih držav dokazuje z odločbo ali mnenjem pristojnega organa v Sloveniji za priznavanje oziroma vrednostenje izobraževanja.

Vizum ali latinsko carta visa (‘dokument, ki ga je nujno potrebno videti’) je dokument, izdan s strani države, in dovoljuje posamezniku vstop v to državo. Podaja časovno omejitev bivanja v državi, kot tudi namen obiska. Vizum je ponavadi prilepljen oziroma odtisnjen v potni list, včasih ga izdajo tudi na individualnem listu papirja (na primer e-vizum). Obstajajo številne vrste vizumov, med katerimi so najpomembnejši tranzitni vizum, turistični vizum, delovni vizum, študijski vizum in diplomatski vizum.

Vstopne točke VEM – Vse na Enem Mestu so organizacije oziroma podjetja, pri katerih poleg izvajanja postopkov registracije prejmeš tudi celovite podporne storitve (svetovanje in mentorstvo pri ustanavljanju podjetja in v kasnejših fazah poslovanja, informiranje in obveščanje o aktualnih dogodkih in razpisih, pomoč pri iskanju finančnih virov ipd.).

Z

Zavarovalna osnova je osnova, po kateri se odmeri višina prispevkov za socialno varnost samozaposlenih. Obstaja lestvica osmih zavarovalnih osnov, kjer je najnižja zavarovalna osnova enaka minimalni plači. V katero »kategorijo« zavarovalnih osnov se uvrsti posameznik, je v osnovi odvisno od doseženega dobička oziroma davčne osnove za dohodnino in veljavne minimalne oziroma povprečne plače. Več o tem glej »Prispevki za socialno varnost samozaposlenih – pojasnila« na spletni strani Davčne uprave RS.

Zavarovanje za primer brezposelnost je zavarovanje, ki zavarovancu zagotavlja pravice za čas, ko je ta brez svoje krivde ali proti svoji volji brez zaposlitve in ko postane njegovo delo nepotrebno. Med te pravice sodijo denarno nadomestilo, pravica do do plačila za obvezna socialna zavarovanje zavarovanja, pravica do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje eno leto pred izpolnitvijo minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih ZPIZ.

Zavarovanje za starševsko varstvo je zavarovanje, ki zagotavlja pravice kot so starševski dopust (npr. porodniški, očetovski dopust), starševsko nadomestilo (npr. porodniško nadomestilo), pravica do krajšega delovnega časa, pravica do družinskih prejemkov (pomoč ob rojstvu otroka, otroški dodatek ipd.). Obseg pravic je odvisen od prispevkov, ki jih plačuje zavarovana oseba, oziroma jih za njo plačuje za to zavezana oseba.

Značilnosti delovnega razmerja so prisotne, kadar oseba za delodajalca opravlja delo kontinuirano po navodilih, ki so primerljiva z ostalimi delovnimi mesti in pod njegovim nadzorom